Danes, 23. 9. 2020,  je Allianz predstavil enajsto izdajo svojega „Global Wealth Report“, ki pod drobnogled postavlja stanje premoženja in dolga gospodinjstev v skoraj 60 državah.

Leto odboja

Nikoli v zadnjih desetih letih nismo mogli poročati o tako velikem povečanju premoženja: bruto finančna sredstva[1] so se po vsem svetu leta 2019 povečala za 9,7 % in dosegla najmočnejšo rast po letu 2005. Ta uspešnost je nič drugega kot presenetljiva glede na dejstvo, da je bilo leto 2019 pod pritiskom  socialnih nemirov, stopnjevanja trgovinskih konfliktov in recesije v industrijskem sektorju. Toda ko so centralne banke spremenile smer in začele s širokim monetarnim sproščanjem, so se delniški trgi ločili od temeljev in poskočili za 25 %, pri čemer so v tem procesu dvignili finančna sredstva: razred vrednostnih papirjev se je leta 2019 povečal za neverjetnih 13,7 %; nikoli ni bila rast hitrejša v 21. stoletju. Stopnje rasti drugih dveh glavnih razredov premoženja so bile nižje - vendar še vedno impresivne: zavarovalništvo in pokojnine so dosegle plus 8,1 %, kar je predvsem odraz povečanja osnovnih sredstev, bančni depoziti pa so se povečali za 6,4 %. Dejansko so vsi razredi sredstev po veliki finančni krizi dosegli znatno večjo rast od svojih dolgoročnih povprečij. Še ena posebnost leta 2019: v vseh letih so v regionalni tabeli rasti prevladovali razvijajoči se trgi. Leta 2019 ni bilo tako. Regije, ki so zabeležile najhitrejšo rast, so bile daleč najbogatejše: Severna Amerika in Oceanija, kjer so se bruto finančna sredstva gospodinjstev povečala za rekordnih 11,9 %. Posledica tega je, da razvijajoči se trgi tretje leto zapored niso rasli hitreje kot veliko bogatejši vrstniki. Postopek dohitevanja razvijajočih se trgov je zastal.

Kriza? Kakšna kriza?

Ista zgodba se bo kmalu ponovila leta 2020 - vendar v skrajnosti. Ko je Covid-19 potonil svetovno gospodarstvo v njegovo najglobljo recesijo v 100 letih, so centralne banke in fiskalne oblasti po vsem svetu sprožile denarne in fiskalne bazuke brez primere v zgodovini, ki so gospodinjstva in njihovo finančno premoženje zaščitile pred posledicami svetovne gospodarske nestabilnosti. Ocenjujemo, da so si zasebna gospodinjstva lahko povrnila izgube iz prvega četrtletja in do konca drugega četrtletja 2020 zabeležila rahlo 1,5-odstotno povečanje svetovnih finančnih sredstev, saj so se bančni depoziti, ki so se spodbujali z velikodušnimi shemami javne podpore in previdnostnimi prihranki, povečali za neverjetnih 7,0 %. Zelo verjetno je, da bodo finančna sredstva zasebnih gospodinjstev lahko leto 2020, leto pandemije, zaključila pozitivno.

"Trenutno je denarna politika rešila dan" je dejal Ludovic Subran, glavni ekonomist Allianza. »Vendar se ne bi smeli slepiti. Ničelne in negativne obrestne mere so sladek strup. Ogrožajo kopičenje bogastva in poslabšujejo družbeno neenakost, saj lahko lastniki premoženja ustvarijo lepe nepričakovane dobičke. To ni vzdržno. Rešiti en dan ni isto kot zmagati v prihodnosti. Za to potrebujemo bolj kot kdaj koli prej strukturne reforme po Covid-19, da postavimo temelje za bolj vključujočo rast."

Preobrat trenda

Razlika v bogastvu med bogatimi in revnimi državami se je spet povečala. Leta 2000 so bila neto finančna sredstva na prebivalca v razvitih gospodarstvih v povprečju 87-krat višja kot na razvijajočih se trgih; do leta 2016 je to razmerje padlo na 19. Od takrat se je ponovno zvišalo na 22 (2019). Ta preobrat v procesu dohitevanja je zelo razširjen: prvič je število pripadnikov srednjega razreda občutno padlo: z nekaj več kot 1 milijarde ljudi v letu 2018 na nekaj manj kot 800 milijonov ljudi v letu 2019. Če pogledamo razvoj od konca stoletja, pa vzpon razvijajočih se trgov ostaja impresiven. Prilagojen za rast prebivalstva je svetovni srednji premoženjski razred zrasel za skoraj 50 %, visoko premožni razred pa za 30 %, medtem ko se je nižji premoženjski razred zmanjšal za skoraj 10 %. Kljub temu napredku ostaja svet zelo neenakopraven. Najbogatejših 10 % po vsem svetu - 52 milijonov ljudi v zadevnih državah s povprečnimi neto finančnimi sredstvi 240.000 EUR - ima skupaj približno 84 % vseh neto finančnih sredstev v letu 2019; med njimi je 1 % najbogatejših - s povprečnimi neto finančnimi sredstvi nad 1,2 milijona EUR - ki imajo v lasti skoraj 44 % vseh neto finančnih sredstev. Razvoj po prelomu tisočletja je osupljiv: medtem ko je delež najbogatejšega decila padel za sedem odstotnih točk, se je delež najbogatejšega percentila povečal za tri odstotne točke. Zdi se torej, da se super bogati dejansko vse bolj oddaljujejo od preostale družbe.

"Zaskrbljujoče je, da se je vrzel med bogatimi in revnimi državami spet začela povečevati, še preden je Covid-19 zadel svet," je komentirala Patricia Pelayo Romero, soavtorica poročila. „Ker bo pandemija zelo verjetno še povečala neenakost, saj je ovira za globalizacijo pa tudi motnja za izobraževanje in zdravstvene storitve, zlasti v državah z nizkimi dohodki. Če se bo vse več gospodarstev obračalo navznoter, bo svet kot celota revnejši."

Slovenija: Dober razvoj sredstev in obveznosti

Bruto finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se v letu 2019 zvišala za 7,8 %, izjemno hitreje od njihovega dolgoročnega povprečja, ki znaša 4,3 %. Na lansko povečanje je vplival predvsem denar prebivalstva v bankah, prevladujoči razred sredstev v portfelju gospodinjstev (48 %), ki je lani zrasel za 8,8 %. Drugi največji delež v slovenskih portfeljih predstavljajo vrednostni papirji (delnice, vzajemni skladi) (30 %), ki je imel bolj "skromno" rast 6,6 %. Terjatve iz zavarovanj in pokojnin so se povečale za 8,2 % in dosegle 14-odstotni delež v portfelju finančnega premoženja gospodinjstev.

Tudi obveznosti so v letu 2019 zabeležile nadpovprečno rast in zrasle za 4,5 % v primerjavi s 2,4 % povprečno dolgoročno rastjo (2009–2019). Delež dolga gospodinjstev (% obveznosti v BDP) ostaja umirjen pri 31 %.

Neto finančna sredstva so se povečala za 9,0 % in se nekoliko povečala od povprečnih dolgoročnih 5,2 %. Slovenija se je z 20.512 evri neto finančnega premoženja na prebivalca obdržala na lestvici najbogatejših držav in zasedala 26. mesto (finančna sredstva na prebivalca, glej tabelo za prvih 20). Čeprav je ta vrednost še vedno pod zahodnoevropskimi sovrstniki, je po finančnem razvoju vsekakor ena izmed boljših držav v regiji. Kljub pandemiji smo v prvi polovici leta opazili povečanje bančnih depozitov gospodinjstev za približno 6,0 %. Naj bo to namenoma zaradi previdnostnih prihrankov ali zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti, vendar je občutno višja kot lani. Slovenska gospodinjstva bi morda lahko le prebrodila nevihto.

Najboljših 20 v letu 2019 po …

Neto finančna sredstva na prebivalca

 

v EUR

Letna rast v %

Rang 2000

1 ZDA

209.524

13,4

2

2 Švica

195.388

7,4

1

3 Singapur

116.657

12,2

16

4 Nizozemska

114.287

18,3

6

5 Tajvan

110.706

11,7

12

6 Švedska

110.618

18,8

14

7 Japonska

103.829

3,9

3

8 Danska

101.671

17,5

13

9 Kanada

96.630

11,7

8

10 Nova Zelandija

96.091

4,4

9

11 Belgija

94.804

6,8

4

12 Velika Britanija

88.136

6,0

5

13 Avstralija

83.240

20,4

18

14 Izrael

79.794

10,0

11

15 Francija

63.381

10,2

10

16 Avstrija

59.256

6,5

17

17 Italija

57.429

6,2

7

18 Nemčija

57.097

7,7

19

19 Nemčija

53.636

17,6

15

20 Španija

34.855

8,8

22

 

 

 

 

26 Slovenija

20.512

9,0

28

Bruto finančna sredstva na prebivalca

 

v EUR

Letna rast v %

Rang 2000

1 Švica

294.535

5,6

1

2 ZDA

254.328

11,3

2

3 Danska

171.248

11,2

7

4 Nizozemska

164.896

12,5

4

5 Švedska

154.277

14,2

17

6 Singapur

153.642

8,4

10

7 Avstralija

145.150

11,6

16

8 Kanada

140.542

8,9

8

9 Tajvan

131.832

10,4

14

10 Japonska

127.041

3,5

3

11 Nova Zelandija

125.779

4,7

11

12 Velika Britanija

123.136

5,2

6

13 Belgija

121.345

6,4

5

14 Norveška

98.804

5,8

20

15 Izrael

98.798

8,7

18

16 Francija

90.691

8,9

12

17 Irska

83.825

9,6

13

18 Avstrija

81.619

5,4

19

19 Nemčija

79.779

6,7

15

20 Italija

73.418

5,4

9

 

 

 

 

25 Slovenija

27.635

7,8

25

 

München, 23. september 2020

Celotno poročilo najdete na naši glavni spletni strani.

Za več informacij se lahko obrnete na: Dr. Lorenz Weimann, tel. +49.89.3800-16891, e-pošta:  lorenz.weiman@allianz.com

 

[1] Med finančnim premoženjem so gotovina in bančni depoziti, terjatve do zavarovalnic in pokojninskih zavodov, vrednostni papirji (delnice, obveznice in investicijski skladi) in druge terjatve.