Ljubljana, 16. 10. 2024
Na 12. Allianzovem dnevu motornih vozil je Allianz zahteval boljšo zaščito za pešce in kolesarje v mestih ter posredoval konkretne zahteve politikom, proizvajalcem avtomobilov in upravljalcem voznih parkov. Glede na visoko število smrti na evropskih cestah je Klaus-Peter Roehler, član upravnega odbora Allianz SE, zahteval izboljšano varnostno opremo, še posebej za kombinirana vozila in tovornjake: »Zakaj kljub hitremu napredku na skoraj vseh področjih tehnologije ne varujemo bolje naših življenj na cestah? To je nesprejemljiva realnost. Tretjini nesreč med tovornjaki in pešci oz. med tovornjaki in kolesarji bi se lahko izognili, če bi tovornjaki imeli že samo dva zelo znana varnostna sistema. Da bi se spopadli s temi izzivi in trendi, se proizvajalce vozil, politike, prevoznike in tudi nas zavarovalničarje poziva k dejanjem. Storiti moramo vse, kar lahko, da obvarujemo človeška življenja pred prometnimi nesrečami, ne glede na strošek.«
Allianzov dan motornih vozil združuje strokovnjake in predstavnike medijev z vsega sveta za pogovor o trendih in izzivih mobilnosti v prihodnosti. Tema za leto 2024 je »Veliki proti malim: kako bolje zaščititi ranljive skupine v urbanih območjih.«
Cilj EU je do leta 2050 zmanjšati število smrtnih žrtev v prometu na nič
Klaus-Peter Roehler poudarja, da je število smrti na cestah v Evropski uniji še vedno previsoko, leta 2023 je znašalo okrog 20.400: »Evropska komisija je izjavila, da se bo število smrti na cestah do leta 2050 v Evropi zmanjšalo na nič.« Žal nam manjka zelo veliko do 'vizije nič'.
Da bi bili v ciljnem območju, bi morali število žrtev med letoma 2022 in 2023 zmanjšati za 18 %, če predvidevamo linearni napredek. V Evropi smo dosegli 1 % zmanjšanje, v Nemčiji pa je število smrti v letu 2023 naraslo za 1,8 % na 2.839.
Mesta so žarišča nesreč: 70 % smrti na cestah vključuje pešce ali dvokolesna vozila
Za hitre rezultate se je smiselno osredotočiti na mestni promet: »Mesta so glavna žarišča nesreč,« pravi Roehler. »Okrog 40 % smrtnih nesreč na evropskih cestah se zgodi v mestih, 70 % žrtev v teh nesrečah so kolesarji ali vozniki drugih dvokolesnih vozil oz. pešci, tudi otroci in starejši – oni potrebujejo boljšo zaščito! Naslov 12. Allianzovega dneva motornih vozil – »Veliki proti malim« – ima grenak priokus, ampak je resničen. Gre za zaščito najranljivejših pred težkimi vozili.«
Glede na nedavno analizo Allianzovega središča za tehnologijo (AZT) še posebej izstopajo vozila, ki jih uporabljajo prevozniki in dostavne službe: »Kot zavarovalnica voznih parkov je Allianz prišla do naslednjih ugotovitev: kombinirana vozila teh dostavnih služb imajo za približno 20 % več zahtevkov od običajnih vozil,« pravi Roehler. »Prav tako imajo večjo verjetnost, da povzročijo telesne poškodbe.« K temu prispevajo časovni pritiski voznikov, številni postanki, manevri v mestih in nepozornost, ki jih povzročajo digitalne naprave, potrebne za dostavo.
Roehler je kritičen do dejstva, da kombinirana vozila nimajo enakega števila varnostnih sistemov kot osebna vozila, kljub Splošni varnostni uredbi 2 (GSR2) v EU, ki bo veljala za nova vozila od julija 2024. »Kombinirana vozila bi morala imeti vsaj enake varnostne sisteme kot nova osebna vozila, saj uporabljajo enako prometne mestne ceste,« pravi.
Allianzova študija: Tretjini nesreč med tovornjaki in kolesarji oz. pešci bi se lahko izognili z razpoložljivo tehnologijo
Roehler, meni, da je varnostno uredbo GSR2 prav tako treba čim prej izboljšati za težka vozila in avtobuse: Čeprav so nekatere opozorilne funkcije pri sistemih za pomoč voznikom obvezne pri novo registriranih tovornjakih, to ni dovolj za zanesljivo preprečevanje trkov s kolesarji in pešci v mrtvih kotih. »Opozorilni sistemi niso dovolj,« pravi Roehler. »Učinkoviti sistemi lahko prepoznajo uporabnike cest v mrtvih kotih in nemudoma sprožijo zaviranje v sili.«
Nedavna analiza Allianzovega središča za tehnologijo (AZT) je pokazala, da bi se tretjini nesreč med tovornjaki in pešci oz. kolesarji lahko izognili z aktivnimi zavornimi sistemi in izboljšano vidljivostjo pri tovornjakarjih z manevrirnimi okni in nižjo vidno linijo v kabini. Te tehnične rešitve so že na voljo na trgu, treba jih je le čim prej povsod uvesti.
»Naša prizadevanja za izboljšanje varnosti v cestnem prometu so predvsem namenjena reševanju življenj ter zmanjševanju bolečin in trpljenja,« pojasnjuje Roehler in dodaja, »izogibanje nesrečam – tudi manjšim brez telesnih poškodb – prinaša gospodarsko prednost. Za prevozna podjetja je samonagrajujoče, saj je vozni park z manj stroški popravil in izpadov učinkovitejši, pa tudi zavarovalne premije za tak vozni park so bistveno nižje v primerjavi z voznim parkom z veliko nesrečami.«
Allianz na temelju svoje tradicije postavlja specifične zahteve politikom in proizvajalcem vozil
Roehler poudarja, da se je družba Allianz že pred 40 leti zavzemala za takrat kontroverzne varnostne pasove: Leta 1983 je Max Danner, takratni vodja Allianzovega središča za tehnologijo, napisal knjigo z naslovom »Varnostni pas ali smrt!« Roehler pravi: »Poleg slogana 'Varnostni pas ali smrt' velja tudi naslednje: 'Asistenčni sistemi ali smrt!' Da bi dosegli 'vizijo nič', potrebujemo tako rekoč nov varnostni pas!«
Na 12. Allianzovem dnevu motornih vozil je Allianz proizvajalcem vozil in zakonodajalcem postavil tri specifične zahteve, da bi bolje zaščitili ranljive skupine v urbanem prometu.
Allianzove zahteve:
Za dodatne informacije se obrnite na:
Christino Bersick, tel. +49-89 3800 12940, e-pošta: [email protected]
Christiana Weishuberja, tel. +49-89 3800-18169, e-pošta: [email protected]
