• Presenetljivo olajšanje: svetovna finančna sredstva zasebnih gospodinjstev so se v letu 2023 povečala za 7,6 % in tako več kot nadomestile izgube prejšnjega leta
• Ni prostora za bančne vloge: sveži prihranki so se po letih, ko je vladala pandemija, normalizirali zaradi hladnega odnosa varčevalcev do bank
• Pričakovani nadzor: z naraščanjem obrestnih mer se je rast zasebnega dolga dodatno zmanjšala na 4,1 % po vsem svetu, kar je najnižja rast v zadnjih devetih letih
• Nazadovanje: višje obrestne mere so vplivale tudi na nepremičninska sredstva, pri katerih je bila zabeležena najnižja rast v zadnjih 10 letih s skromnim povečanjem za 1,8 %
• Slovenija: izguba vodilnega mesta v Vzhodni Evropi proti Češki

Danes je družba Allianz predstavila 15. izdajo »Globalnega poročila družbe Allianz o premoženju«, ki pod drobnogled jemlje stanje sredstev in dolgov gospodinjstev v skoraj 60 državah.

Presenetljivo olajšanje

Leto 2023 je zaznamovalo močno zaostrovanje monetarne politike. Vendar pa so se gospodarstva izkazala za vzdržljiva in trgi so celo cveteli. Glede na to so svetovna finančna sredstva[1] zasebnih gospodinjstev zabeležila visoko rast: s 7,6-odstotnim povečanjem je bila izguba prejšnjega leta (-3,5 %) več kot nadoknadena. Skupno so skupna finančna sredstva konec leta 2023 znašala 239 bilijonov EUR. Rast treh glavnih razredov sredstev se je precej razlikovala. Vrednostni papirji (11,0 %) in zavarovanja/pokojnine (6,2 %) so bili deležni razcveta borze in višjih obrestnih mer ter so rasli bistveno hitreje od povprečja zadnjih desetih let. Nasprotno pa je rast bančnih vlog po letih pandemije padla na 4,6 %, kar je eno najnižjih povečanj v zadnjih 20 letih.

Okrevanje leta 2023 je bilo obsežno. Pravzaprav sta samo dve državi zabeležili negativno stopnjo rasti – Nova Zelandija in Tajska. Poleg tega je bila rast razmeroma enakomerna v vseh regijah, tudi v Aziji in Severni Ameriki, ki sta zrasli za več kot 8 % – pri čemer so ZDA (8,6 %) rasle celo močneje kot Kitajska (8,2 %). Posledično se je prednost rasti nastajajočih gospodarstev v primerjavi z razvitimi gospodarstvi spet znatno zmanjšala in je lani znašala le 2 odstotni točki; v šestih od zadnjih sedmih let so nastajajoča gospodarstva v veliki meri izgubila prednost v rasti. »Razmeroma šibkejša rast revnejših držav odraža novo realnost razdrobljenega sveta,« je dejal Ludovic Subran, glavni ekonomist pri družbi Allianz. »Do leta 2017, ko so izbruhnili trgovinski spori med ZDA in Kitajsko, so imele revnejše države še vedno 10 odstotnih točk ali več prednost v rasti pred bogatejšimi državami. Vsi bomo plačali ceno za ločevanje, vendar bodo to najbolj občutila nastajajoča gospodarstva. Manj povezan svet je bolj neenak svet.«

Ni prostora za bančne vloge

V letu 2023 se je nadaljevala normalizacija svežih prihrankov po letih pandemije prisilnega varčevanja: zmanjšali so se za 19,3 % na 3,0 bilijona EUR. Ta upad je bil skoraj izključno posledica bančnih vlog. Banke po vsem svetu so prejele le 19 milijard EUR, kar je 97,7-odstotni padec. Glavni krivec: ameriška gospodinjstva, ki so unovčila vloge v vrednosti 650 milijard EUR. Druga dva razreda sredstev pa sta ostala priljubljena med varčevalci. Prilivi v vrednostne papirje so se celo ponovno povečali za 10,0 %. Vendar pa je prišlo do opazne spremembe med priljubljenimi v tem razredu sredstev: medtem ko so bile delnice na številnih trgih prodane v neravnovesju, so varčevalci močno pridobili pri obveznicah, zahvaljujoč zasuku obrestnih mer. Zavarovanja/pokojnine pa so se izkazale za razmeroma močne, saj je upad svežih prihrankov po vsem svetu znašal le 4,9 %.

Pričakovani nadzor

Medtem ko finančna sredstva niso upoštevala zasuka obrestnih mer, je nedvomno vplivala na pasivno stran bilanc stanja zasebnih gospodinjstev v letu 2023: rast zasebnega dolga se je dodatno zmanjšala na 4,1 % po vsem svetu, kar je najnižja rast v zadnjih devetih letih. Skupno so globalne obveznosti zasebnih gospodinjstev konec leta 2023 znašala 57 bilijonov EUR. Zmanjšanje rasti dolga je bilo leta 2023 opaziti v skoraj vseh regijah. Posebej izrazito je bilo v Zahodni Evropi in Severni Ameriki, kjer se je rast več kot prepolovila na 1,1 % oziroma 2,9 %. Ker je nominalna rast svetovne gospodarske aktivnosti ostala povišana zaradi inflacije, se je delež svetovnega dolga (obveznosti kot odstotek BDP) že tretje leto zapored zmanjšal za 1,5 odstotne točke na 65,4 %. Ta je bil tudi za več kot 3 odstotne točke nižji kot pred 20 leti.

Relativno močna rast sredstev in relativno šibka rast obveznosti je privedla do pomembnega 8,8-odstotnega povečanja globalnih neto finančnih sredstev (finančna sredstva zmanjšana za obveznosti). Skupno so svetovna neto finančna sredstva konec leta 2023 znašala 182 bilijonov EUR; to predstavlja skoraj 15 bilijonov EUR več kot leto prej in je tudi 4 bilijone EUR nad prejšnjo rekordno vrednostjo iz leta 2021.

Nazadovanje

Drugi razred sredstev, ki je trpel zaradi naraščajočih obrestnih mer, so bile nepremičnine. Zabeležil je najnižjo rast v zadnjih 10 letih, saj je napredoval le za 1,8 %; v Zahodni Evropi je padel za 2,2 %. Toda tudi v preteklosti so stopnje rasti nepremičnin na večini trgov zaostajale za rastmi finančnih sredstev; v Severni Ameriki je na primer letna vrzel v zadnjih dveh desetletjih znašala skoraj 1 odstotno točko, kar odraža dejstvo, da so dolgoročni kapitalski dobički za nepremičnine nižji od tistih za delnice. Toda prihodnost bo verjetno še bolj zahtevna, glede na vse večji vpliv podnebnih sprememb na nepremičnine. Čeprav naravne katastrofe prevladujejo na naslovnicah, bodo dolgoročno večji vpliv imeli stroški prehoda na podnebno prijazne stavbe (t.i. tveganja prehoda). Projekcije indeksa cen stanovanjskih nepremičnin (HPI) v različnih podnebnih scenarijih do leta 2050 kažejo upade za 20 % ali več za številne trge. Za vse obravnavane trge bi lahko bila vrednost nepremičnin nižja za 30 bilijonov EUR. »V prihodnosti naj bi cene stanovanj enakovredno določali lokacija in energetska učinkovitost,« je povedal Hazem Krichene, soavtor poročila. »Čeprav so višja fizična tveganja neizogibna, tveganja prehoda niso: so rezultat političnih odločitev. Avstralija kaže pot. Ambiciozne podnebne politike bi lahko povzročile močan upad porabe energije, kar bi zmanjšalo vpliv na cene stanovanj. Morebitne velike izgube na drugih trgih so jasen poziv k učinkoviti in uspešni podnebni politiki. Še vedno ni prepozno.«

Slovenija: Izguba vodilnega mesta

Finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so se leta 2023 povečala za 6,8 %, skoraj dvakrat hitreje kot leto prej (3,9 %). Glavni dejavnik je bil razred vrednostnih papirjev, ki so zrasli za dobrih 9,9 %. Druga dva razreda sredstev sta pokazala skromnejšo rast, 4,8 % (bančne vloge) in 5,4 % (zavarovanja/pokojnine); slednji pa ima v portfelju slovenskih gospodinjstev s 7-odstotnim deležem le manjšo vlogo.

Ta razvoj se odraža v varčevanju slovenskih varčevalcev. Sveže prihranki v bančne vloge so se zmanjšali za 26 % na 1,7 milijard EUR. Po drugi strani pa so se nakupi vrednostnih papirjev več kot podvojili na 1,0 milijard EUR. Zavarovanja/pokojnine so prejele 0,2 milijarde EUR, kar je bolj ali manj nespremenjeno kot prejšnja leta. Skupno so se sveži prihranki v nasprotju s svetovnim trendom povečali za 8,7 % na 3,5 milijarde EUR.

Slika pa je realno manj rožnata: ob upoštevanju inflacije so se finančna sredstva v letu 2023 zmanjšala za 0,6 %. Toda glede na raven pred pandemijo (2019) je bila kupna moč finančnih sredstev konec leta 2023 višja za 14,3 %. Nepremičninska sredstva so še naprej hitro naraščala pri 7,2 % kljub spremembi obrestnih mer.

Rast obveznosti se je upočasnila na 4,7 %. Skladno s tem se je delež dolga znižal na 28 %, kar je 7 odstotnih točk pod najvišjo vrednostjo v letu 2012. Neto finančna sredstva so se končno povečala za dobrih 7,4 %. Z neto finančnimi sredstvi na prebivalca v višini 28.970 EUR je Slovenija na lestvici 20 najbogatejših držav padla za eno stopničko na 26. mesto in tako izgubila najvišje mesto v Vzhodni Evropi proti Češki (glejte tabelo).

 

Neto finančna sredstva na prebivalca leta 2023

		v EUR	Medletno v %	Položaj v letu 2003
1	Združene države Amerike	260.320	9,8	2
2	Švica	255.440	2,5	1
3	Danska	172.200	4,3	15
4	Singapur	171.930	7,1	11
5	Tajvan	148.750	9,9	10
6	Nova Zelandija	127.430	-1,3	6
7	Švedska	125.660	10,6	14
8	Kanada	123.130	7,8	9
9	Nizozemska	117.280	9,8	5
10	Belgija	104.040	5,5	3
11	Avstralija	99.490	11,1	18
12	Japonska	91.940	6,2	4
13	Združeno kraljestvo	80.110	1,4	8
14	Italija	76.930	7,4	7
15	Irska	74.450	5,2	16
16	Francija	72.380	8,2	12
17	Avstrija	70.410	5,2	13
18	Nemčija	69.060	9,2	17
19	Malta	58.730	5,2	19
20	Španija	43.690	9,1	21
26	Slovenija	28.970	7,4	25

 

Interaktivni »Allianzov globalni premoženjski zemljevid« je na voljo na naši domači spletni strani:

https://www.allianz.com/en/economic_research/research-data/interactive-wealth-map.html

 

Raziskavo lahko najdete na naši domači spletni strani:

https://www.allianz.com/en/economic_research.html

 

Celotno poročilo najdete:

https://www.allianz.com/en/economic_research/insights/publications/allianz-global-wealth-report-2024.html

 

Za dodatne informacije se obrnite na: 

Lorenz Weimann, tel. +49 89 3800 16891, e-pošta:  lorenz.weimann@allianz.com

------

[1] Finančna sredstva vključujejo denar in bančne vloge, terjatve do zavarovalnic in pokojninskih ustanov, vrednostne papirje (delnice, obveznice in investicijske sklade) ter druge terjatve.